LinkedInFacebook

VABILO: Judikalizacija zakonodajnega referenduma

VABILO

Društvo za ustavno pravo Slovenije vljudno vabi na razpravo

Judikalizacija zakonodajnega referenduma

ki bo potekala v sredo, 27. junija 2018, ob 16. uri, v senatni sobi na Pravni fakulteti v Ljubljani, Poljanski nasip 2.

Na razpravi bo uvodoma predstavljena novo izdana monografija Ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma(Lexpera, 2018) dr. Brune Žuber. O knjigi bo uvodoma spregovoril recenzent, prof. dr. Igor Kaučič, natančneje pa jo bo predstavila avtorica sama.

Prisrčno vabljeni!

prof. dr. Franci Grad
Predsednik

»Dan Društva za ustavno pravo Združenega kraljestva v Ljubljani«.

Katedra za ustavno pravo in Društvo za ustavno pravo Slovenije vas vljudno vabita na dogodek, ki smo ga poimenovali »Dan Društva za ustavno pravo Združenega kraljestva v Ljubljani«. Po uvodnih besedah profesorjev Franca Grada in Saše Zagorca bodo o temah iz britanskega ustavnega prava spregovorili Sebastian Payne, predsednik Društva za ustavno pravo Združenega kraljestva, Mara Malagodi, predavateljica na City, University of London, in Luke McDonagh, predavatelj na City, University of London. Dogodek bo v četrtek, 10. 5. 2018, ob 16. uri v senatni sobi Pravne fakultete. Moderiral bo Samo Bardutzky. Podrobnosti so v priloženem dokumentu.

Vljudno vabljeni!

zasl. prof. dr. Franc Grad, predsednik Društva za ustavno pravo Slovenije in izr. prof. dr. Saša Zagorc, predstojnik katedre za ustavno pravo

 

Vabilo_Dan britanskega ustavnega prava_10.5.2018 FINAL

Okrogla miza: Aktualni problemi in izzivi slovenske lokalne in regionalne samouprave

 

V organizaciji Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) je 23. aprila potekala okrogla miza z naslovom Aktualni problemi in izzivi slovenske lokalne in regionalne samouprave (Kaj si lahko obetamo po predčasnih državnozborskih  volitvah?). Na okrogli mizi so med drugim sodelovali člani Inštituta za ustavno pravo, in sicer prof. dr. Albin Igličar, prof. dr. Ivan Kristan, prof. dr. Ciril Ribičič in prof. dr. Franc Grad.

Razpravljavci so se dotaknili problema centralizacije države. Več kot očitno naj bi bilo, da v Sloveniji potrebujemo nadaljnjo decentralizacijo, zato bi bile smiselne smernice in dogovor vsaj glede funkcionalne decentralizacije, morda tudi za nov teritorialni ustroj lokalne samouprave.

Več v okrogli mizi na: http://www.ifimes.org/si/9528

 

Okrogla miza: Kriptovalute in blokovne verige

 

Ali je tehnologija veriženja podatkovnih blokov zgolj modna muha ali pa lahko govorimo o novem internetu, je bilo vprašanje, na katerega so si prizadevali odgovoriti udeleženci okrogle mize, ki sta jo 15. februarja 2018 na Pravni fakulteti organizirala Srebrna katedra Pravne fakultete in Študentska organizacija Pravne fakultete ob pomoči Zveze društev pravnikov Slovenije in Kariernega centra Univerze v Ljubljani. Na izjemno dobro obiskanem dogodku, ki ga je povezoval prof. dr. Ciril Ribičič, je beseda tekla o različnih vidikih te nove tehnologije. O tehnoloških razsežnostih je spregovoril sodelavec Inštituta za ustavno pravo Dean Zagorac, davčno-finančnih vidikov se je dotaknil tajnik in asistent na PF Boštjan Koritnik, regulatorne vidike je povzel državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo dr. Nejc Brezovar, študent PF Tilen Jarc pa je predstavil različne zanimive in aktualne vidike trga kriptovalut. Študentje PF so zaradi kakovostne izvedbe dogodka izrazili interes za vnovično sodelovanje pri kateri podobni aktualni temi.

Foto: Ajas Midžan

Podelitev plakete zasl. prof. dr. Francu Gradu in okrogla miza AVSTRIJSKA DRŽAVNA POGODBA

Na razpravi  o notifikaciji Avstrijski državni pogodbi so aktivno sodelovali člani Srebrne katedre in zaslužni profesorji dr. Ivan Kristan, dr. Lojze Ude in dr. Mirjam Škrk, moderiral pa jo je prof. dr. Ciril Ribičič. Sodelujoči so se strinjali, da bi bil skrajni čas, da bi Slovenija opravila notifikacijo pogodbe.

 

 

Pred razpravo je prof. dr. Igor Kaučič v imenu Sveta Inštituta za ustavno pravo podelil zasl. prof. dr. Francu Gradu plaketo Inštituta za ustavno pravo za posebne zasluge za njegove akademske dosežke in prispevek pri delovanju Inštituta ter za njegovo skrb za izboljšanje kakovosti zakonodaje. Prof. Grad je v svojih štiridesetih letih dela na Pravni fakulteti UL razvil nove predmete in napisal temeljne učbenike na področju ustavnega prava, parlamentarnega in volilnega prava, lokalne samouprave in prava EU. Zelo veliko je prispeval k ustanovitvi in delovanju Inštituta za ustavno pravo. Redno sodeluje kot pisec njegovih mnenj in člankov v zbornikih, ki jih Inštitut izdaja. Izkazal pa se je tudi s svojo skrbjo za izboljšanje kakovosti zakonodaje kot organizator Nomotehničnih dnevov.

 

POSNETEK: Podelitev plakete mag. Saši Severju in okrogla miza OVADBA IN KAZENSKI POSTOPEK

V prvem delu posnetka je podelitev plakete Inštituta za ustavno pravo mag. Saši Severju. Na predlog direktorja Inštituta prof. dr. Cirila Ribičiča in na podlagi sklepa Sveta Inštituta za ustavno pravo je bila na jubilejnih 15. Dnevih evropskega prava, ki so potekali 29. novembra 2017, mag. Saši Severju podeljena Plaketa za posebne zasluge Inštituta za ustavno pravo zaradi njegovih posebnih zaslug pri uveljavljanju prava Evropske unije ter evropskega prava človekovih pravic v domači pravni stroki. Nagrajenec skupaj s kolegi z vsakoletno organizacijo Dnevov evropskega prava poskrbi za prenašanje aktualnih vsebin s področja evropskega prava slovenskim pravnim strokovnjakom in študentom prava. Inštitut za ustavno pravo je že vrsto let ponosen partner in soorganizator Dnevov evropskega prava.

V drugem delu posnetka je okrogla miza: OVADBA IN KAZENSKI POSTOPEK. Kazensko pravo je bilo od osamosvojitve naprej predmet številnih sprememb. Najnovejše spremembe slovenskega materialnega in procesnega kazenskega prava odpirajo pomembna vprašanja, glede katerih so mnenja v pravni teoriji in praksi zelo deljena. Okrogla miza je poskušala najti ustrezne odgovore za nekatere sodobne dileme kazenskega prava.

Moderator: Prof. dr. Ciril Ribičič, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, član Beneške komisije in nekdanji sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije

Gostje: izr. prof. dr. Zlatan Dežman, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru; izr. prof. dr. Primož Gorkič, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; izr. prof. dr. Zvonko Fišer, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

 

Podeljena Plaketa za posebne zasluge mag. Saši Severju

Na predlog direktorja Inštituta prof. dr. Cirila Ribičiča in na podlagi sklepa Sveta Inštituta za ustavno pravo je bila na jubilejnih 15. Dnevih evropskega prava, ki so potekali 29. novembra 2017, mag. Saši Severju podeljena Plaketa za posebne zasluge Inštituta za ustavno pravo zaradi njegovih posebnih zaslug pri uveljavljanju prava Evropske unije ter evropskega prava človekovih pravic v domači pravni stroki. Nagrajenec skupaj  s kolegi z vsakoletno organizacijo Dnevov evropskega prava poskrbi za prenašanje aktualnih vsebin s področja evropskega prava slovenskim pravnim strokovnjakom in študentom prava. Inštitut za ustavno pravo je že vrsto let ponosen partner in soorganizator Dnevov evropskega prava.

Čestitamo!

Javna predstavitev monografije: Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič

V torek, 4. oktobra 2017, je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala javna predstavitev
monografije »Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič«.

Uvodoma je dekan Pravne fakultete, prof. dr. Miha Juhart, spregovoril nekaj besed o pomenu tovrstnih
slavnostnih publikacij, ki jih na Pravni fakulteti že zadnjih nekaj let pripravljajo ob upokojitvi
oziroma visokem jubileju svojih profesorjev ter poudaril velike zasluge slavljenca tako za Pravno
fakulteto kot za razvoj ustavnopravne znanosti v preteklih desetletjih. Predsednik Društva za
ustavno pravo Slovenije, prof. dr. Franc Grad, je poudaril velik pomen zbornika za razvoj
ustavnopravnega področja. V nadaljevanju sta dva od urednikov zbornika, mag. Matija Žgur in dr.
Neža Kogovšek Šalamon, natančneje predstavila razvoj nastanka zbornika ter njegovo strukturo.
Predstavitve se je udeležil tudi prof. dr. Rainer Arnold iz Univerze v Regensburgu in častni član
Društva za ustavno pravo. Nekaj besed o svojih besedilih in sodelovanju s profesorjem Ribičičem
so spregovorili tudi nekateri prisotni avtorji prispevkov. Na koncu je prof. dr. Ciril Ribičič s
prisotnimi delil nekaj svojih misli o trenutnem stanju in prihodnosti demokracije ter ustavništva pri
nas in na mednarodni ravni.

 

Zakonodajna sled: sledljivost vplivov v postopku priprave in sprejemanja občinskih splošnih aktov

A. Igličar, B. Kečanović, C. Ribičič: ZAKONODAJNA SLED: SLEDLJIVOST VPLIVOV V POSTOPKU PRIPRAVE IN SPREJEMANJA OBČINSKIH SPLOŠNIH AKTOV (2017)

V založništvu Inštituta za ustavno pravo je nedavno izšla monografija Zakonodajna sled: sledljivost vplivov v postopku priprave in sprejemanja občinskih splošnih aktov, v kateri so izsledki samofinancirane raziskave, ki je potekala v okviru znanstveno-raziskovalne dejavnosti Inštituta.

Monografija o zakonodajni sledi na lokalni ravni vsebuje prikaz stanja (ne)preglednosti pri oblikovanju in sprejemanju občinskih predpisov ter daje nekatere predloge za izboljšanje sedanje prakse.

Naj vam v nadaljevanju predstavimo nekaj temeljih ugotovitev, ki smo jih prikazali v monografiji.

Za večjo kakovost občinskih predpisov je treba povečati preglednost pri njihovem sprejemanju, vključno z zakonodajno sledjo, in povečati udeležbo javnosti že pri pripravi predpisov. Zato Strategija razvoja lokalne samouprave v Sloveniji do leta 2020 nalaga občinam ločevanje postopka priprave predpisov od postopka njihovega sprejemanja ter poudarja, da je v postopku priprave predpisa treba izvesti javno predstavitev in splošno razpravo. Za ta cilj je pomembna tudi uveljavitev zakonodajne sledi. Ta naj bi vključevala seznam vseh udeležencev procesa pripravljanja predpisa iz strokovne in splošne javnosti, vključno s člani delovnih skupin za pripravo določenega predpisa ter navedbo lobistov, ki so želeli vplivati na vsebino predpisa. Omenjeni seznam bi zelo povečal transparentnost pravodajnega procesa in omogočil vpogled v njegovo interesno ozadje.

O pomenu vključevanja pri upravljanju javnih zadev na najvišji ravni govorijo temeljna načela in določbe Ustave Republike Slovenije ter najpomembnejši mednarodni pravni akti, kot je denimo v monografiji večkrat citirana Evropska listina lokalne samouprave (MELLS). V vsakem primeru vključevanje predpostavlja enake in poštene možnosti, tako glede formalnih zahtev po uresničevanju ustavne pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev kot pri zagotavljanju dejanskih pogojev za vključujoč javni prostor, v katerem ob zajamčeni svobodi govora in enakem dostopu do informacij javnega značaja poteka preudarna, deliberativna razprava o skupnem dobru in javnem interesu.

Pri vsem navedenem je očitno, da namen zakonodajne sledi daleč presega administrativno-tehnični okvir evidentiranja interesnih vplivov. Prav tako enostransko razumevanje, da je le še eno od orodij transparentnosti in preprečevanja korupcije. Oboje je sicer zajeto v funkciji zakonodajne sledi in vključevanja, vendar tako, da s celostnim, sistemskim in sistematičnim pristopom služi višjim ciljem kakovostnega in odgovornega upravljanja javnih zadev. Zato pa je ob sledljivosti in enakih možnostih za vključevanje poudarek na učinkovitem nadzoru in preverljivosti (kontrolabilnosti), da je na vseh ravneh upravljanja javnih zadev vnaprej zagotovljeno in tudi z etično infrastrukturo primerno podprto pravočasno prepoznavanje in obvladovanje vzrokov izključevanja (diskriminacije) ali zlorab vključevanja ter drugih odklonskih ravnanj, ki ogrožajo skupno dobro in javni interes.

Vpogled v publikacijo:

Igličar, Kečanović, Ribičič_Zakonodajna sled_Inštitut za ustavno pravo

Liber amicorum Ciril Ribičič

M. Žgur, N. Kogovšek Šalamon, B. Koritnik (ur.)

Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič

Nedavno je izšla monografija Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič. Knjigo, posvečeno 70-letnici profesorja dr. Cirila Ribičiča, sestavlja devetnajst strokovnih in znanstvenih besedil z ustavnopravnega področja, ki so jih zgolj za to priložnost pripravili ugledni tuji in domači strokovnjaki in strokovnjakinje.

Besedila so v monografiji urejena v tri vsebinske sklope, v katerih najdemo šestnajst znanstvenih besedil v slovenskem jeziku, preostala tri besedila (pisma) pa so v angleškem jeziku.  V I. delu je šest prispevkov s področij državne ureditve, političnega sistema in volitev. V II. delu, v katerem je prav tako šest besedil, se avtorice in avtorji ukvarjajo z aktualnimi problemi človekovih pravic in ustavne demokracije. Končno so v III. del vključena štiri besedila, ki obravnavajo vlogo ustavnih sodnikov in ustavnega sodišča nasploh.

V tej jubilejni monografiji zbrani prispevki kažejo na to, da so izzivi ustavnega prava v 21. stoletju, tako doma kot v mednarodnem prostoru, številni ter po svoji naravi izjemno kompleksni. Njihovo reševanje terja sodelovanje čim večjega števila ustavnopravnih in drugih strokovnjakov. Zato je namen te monografije, da se aktivno vključi v aktualne ustavnopravne razprave in skuša z rešitvami, ki jih predlagajo avtorji, prispevati k nadaljnjemu razvoju domače in mednarodne ustavnopravne znanosti.

Založnik monografije je Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor (http://books.lex-localis.press/index.php/LexLocalisPress), izdala pa jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani (http://www.pf.uni-lj.si/). Jezikovni pregled besedil je opravil Dean Zagorac, za tisk pa je poskrbelo podjetje Litteralis (http://knjigarnapravna.si/).

Elektronska različica knjige je dostopna na spletni strani založnika (http://books.lex-localis.press/index.php/LexLocalisPress/catalog/book/53), tiskano različico pa je mogoče kupiti v knjigarni Pravna na Pravni fakulteti v Ljubljani, Poljanski nasip 2 (oziroma preko e-poštnega naslova alenka.erzen@pf.uni-lj.si).