LinkedInFacebook

POSNETEK: Podelitev plakete mag. Saši Severju in okrogla miza OVADBA IN KAZENSKI POSTOPEK

V prvem delu posnetka je podelitev plakete Inštituta za ustavno pravo mag. Saši Severju. Na predlog direktorja Inštituta prof. dr. Cirila Ribičiča in na podlagi sklepa Sveta Inštituta za ustavno pravo je bila na jubilejnih 15. Dnevih evropskega prava, ki so potekali 29. novembra 2017, mag. Saši Severju podeljena Plaketa za posebne zasluge Inštituta za ustavno pravo zaradi njegovih posebnih zaslug pri uveljavljanju prava Evropske unije ter evropskega prava človekovih pravic v domači pravni stroki. Nagrajenec skupaj s kolegi z vsakoletno organizacijo Dnevov evropskega prava poskrbi za prenašanje aktualnih vsebin s področja evropskega prava slovenskim pravnim strokovnjakom in študentom prava. Inštitut za ustavno pravo je že vrsto let ponosen partner in soorganizator Dnevov evropskega prava.

V drugem delu posnetka je okrogla miza: OVADBA IN KAZENSKI POSTOPEK. Kazensko pravo je bilo od osamosvojitve naprej predmet številnih sprememb. Najnovejše spremembe slovenskega materialnega in procesnega kazenskega prava odpirajo pomembna vprašanja, glede katerih so mnenja v pravni teoriji in praksi zelo deljena. Okrogla miza je poskušala najti ustrezne odgovore za nekatere sodobne dileme kazenskega prava.

Moderator: Prof. dr. Ciril Ribičič, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, član Beneške komisije in nekdanji sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije

Gostje: izr. prof. dr. Zlatan Dežman, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru; izr. prof. dr. Primož Gorkič, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; izr. prof. dr. Zvonko Fišer, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

 

Podeljena Plaketa za posebne zasluge mag. Saši Severju

Na predlog direktorja Inštituta prof. dr. Cirila Ribičiča in na podlagi sklepa Sveta Inštituta za ustavno pravo je bila na jubilejnih 15. Dnevih evropskega prava, ki so potekali 29. novembra 2017, mag. Saši Severju podeljena Plaketa za posebne zasluge Inštituta za ustavno pravo zaradi njegovih posebnih zaslug pri uveljavljanju prava Evropske unije ter evropskega prava človekovih pravic v domači pravni stroki. Nagrajenec skupaj  s kolegi z vsakoletno organizacijo Dnevov evropskega prava poskrbi za prenašanje aktualnih vsebin s področja evropskega prava slovenskim pravnim strokovnjakom in študentom prava. Inštitut za ustavno pravo je že vrsto let ponosen partner in soorganizator Dnevov evropskega prava.

Čestitamo!

Javna predstavitev monografije: Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič

V torek, 4. oktobra 2017, je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala javna predstavitev
monografije »Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič«.

Uvodoma je dekan Pravne fakultete, prof. dr. Miha Juhart, spregovoril nekaj besed o pomenu tovrstnih
slavnostnih publikacij, ki jih na Pravni fakulteti že zadnjih nekaj let pripravljajo ob upokojitvi
oziroma visokem jubileju svojih profesorjev ter poudaril velike zasluge slavljenca tako za Pravno
fakulteto kot za razvoj ustavnopravne znanosti v preteklih desetletjih. Predsednik Društva za
ustavno pravo Slovenije, prof. dr. Franc Grad, je poudaril velik pomen zbornika za razvoj
ustavnopravnega področja. V nadaljevanju sta dva od urednikov zbornika, mag. Matija Žgur in dr.
Neža Kogovšek Šalamon, natančneje predstavila razvoj nastanka zbornika ter njegovo strukturo.
Predstavitve se je udeležil tudi prof. dr. Rainer Arnold iz Univerze v Regensburgu in častni član
Društva za ustavno pravo. Nekaj besed o svojih besedilih in sodelovanju s profesorjem Ribičičem
so spregovorili tudi nekateri prisotni avtorji prispevkov. Na koncu je prof. dr. Ciril Ribičič s
prisotnimi delil nekaj svojih misli o trenutnem stanju in prihodnosti demokracije ter ustavništva pri
nas in na mednarodni ravni.

 

Zakonodajna sled: sledljivost vplivov v postopku priprave in sprejemanja občinskih splošnih aktov

A. Igličar, B. Kečanović, C. Ribičič: ZAKONODAJNA SLED: SLEDLJIVOST VPLIVOV V POSTOPKU PRIPRAVE IN SPREJEMANJA OBČINSKIH SPLOŠNIH AKTOV (2017)

V založništvu Inštituta za ustavno pravo je nedavno izšla monografija Zakonodajna sled: sledljivost vplivov v postopku priprave in sprejemanja občinskih splošnih aktov, v kateri so izsledki samofinancirane raziskave, ki je potekala v okviru znanstveno-raziskovalne dejavnosti Inštituta.

Monografija o zakonodajni sledi na lokalni ravni vsebuje prikaz stanja (ne)preglednosti pri oblikovanju in sprejemanju občinskih predpisov ter daje nekatere predloge za izboljšanje sedanje prakse.

Naj vam v nadaljevanju predstavimo nekaj temeljih ugotovitev, ki smo jih prikazali v monografiji.

Za večjo kakovost občinskih predpisov je treba povečati preglednost pri njihovem sprejemanju, vključno z zakonodajno sledjo, in povečati udeležbo javnosti že pri pripravi predpisov. Zato Strategija razvoja lokalne samouprave v Sloveniji do leta 2020 nalaga občinam ločevanje postopka priprave predpisov od postopka njihovega sprejemanja ter poudarja, da je v postopku priprave predpisa treba izvesti javno predstavitev in splošno razpravo. Za ta cilj je pomembna tudi uveljavitev zakonodajne sledi. Ta naj bi vključevala seznam vseh udeležencev procesa pripravljanja predpisa iz strokovne in splošne javnosti, vključno s člani delovnih skupin za pripravo določenega predpisa ter navedbo lobistov, ki so želeli vplivati na vsebino predpisa. Omenjeni seznam bi zelo povečal transparentnost pravodajnega procesa in omogočil vpogled v njegovo interesno ozadje.

O pomenu vključevanja pri upravljanju javnih zadev na najvišji ravni govorijo temeljna načela in določbe Ustave Republike Slovenije ter najpomembnejši mednarodni pravni akti, kot je denimo v monografiji večkrat citirana Evropska listina lokalne samouprave (MELLS). V vsakem primeru vključevanje predpostavlja enake in poštene možnosti, tako glede formalnih zahtev po uresničevanju ustavne pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev kot pri zagotavljanju dejanskih pogojev za vključujoč javni prostor, v katerem ob zajamčeni svobodi govora in enakem dostopu do informacij javnega značaja poteka preudarna, deliberativna razprava o skupnem dobru in javnem interesu.

Pri vsem navedenem je očitno, da namen zakonodajne sledi daleč presega administrativno-tehnični okvir evidentiranja interesnih vplivov. Prav tako enostransko razumevanje, da je le še eno od orodij transparentnosti in preprečevanja korupcije. Oboje je sicer zajeto v funkciji zakonodajne sledi in vključevanja, vendar tako, da s celostnim, sistemskim in sistematičnim pristopom služi višjim ciljem kakovostnega in odgovornega upravljanja javnih zadev. Zato pa je ob sledljivosti in enakih možnostih za vključevanje poudarek na učinkovitem nadzoru in preverljivosti (kontrolabilnosti), da je na vseh ravneh upravljanja javnih zadev vnaprej zagotovljeno in tudi z etično infrastrukturo primerno podprto pravočasno prepoznavanje in obvladovanje vzrokov izključevanja (diskriminacije) ali zlorab vključevanja ter drugih odklonskih ravnanj, ki ogrožajo skupno dobro in javni interes.

Vpogled v publikacijo:

Igličar, Kečanović, Ribičič_Zakonodajna sled_Inštitut za ustavno pravo

Liber amicorum Ciril Ribičič

M. Žgur, N. Kogovšek Šalamon, B. Koritnik (ur.)

Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič

Nedavno je izšla monografija Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič. Knjigo, posvečeno 70-letnici profesorja dr. Cirila Ribičiča, sestavlja devetnajst strokovnih in znanstvenih besedil z ustavnopravnega področja, ki so jih zgolj za to priložnost pripravili ugledni tuji in domači strokovnjaki in strokovnjakinje.

Besedila so v monografiji urejena v tri vsebinske sklope, v katerih najdemo šestnajst znanstvenih besedil v slovenskem jeziku, preostala tri besedila (pisma) pa so v angleškem jeziku.  V I. delu je šest prispevkov s področij državne ureditve, političnega sistema in volitev. V II. delu, v katerem je prav tako šest besedil, se avtorice in avtorji ukvarjajo z aktualnimi problemi človekovih pravic in ustavne demokracije. Končno so v III. del vključena štiri besedila, ki obravnavajo vlogo ustavnih sodnikov in ustavnega sodišča nasploh.

V tej jubilejni monografiji zbrani prispevki kažejo na to, da so izzivi ustavnega prava v 21. stoletju, tako doma kot v mednarodnem prostoru, številni ter po svoji naravi izjemno kompleksni. Njihovo reševanje terja sodelovanje čim večjega števila ustavnopravnih in drugih strokovnjakov. Zato je namen te monografije, da se aktivno vključi v aktualne ustavnopravne razprave in skuša z rešitvami, ki jih predlagajo avtorji, prispevati k nadaljnjemu razvoju domače in mednarodne ustavnopravne znanosti.

Založnik monografije je Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor (http://books.lex-localis.press/index.php/LexLocalisPress), izdala pa jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani (http://www.pf.uni-lj.si/). Jezikovni pregled besedil je opravil Dean Zagorac, za tisk pa je poskrbelo podjetje Litteralis (http://knjigarnapravna.si/).

Elektronska različica knjige je dostopna na spletni strani založnika (http://books.lex-localis.press/index.php/LexLocalisPress/catalog/book/53), tiskano različico pa je mogoče kupiti v knjigarni Pravna na Pravni fakulteti v Ljubljani, Poljanski nasip 2 (oziroma preko e-poštnega naslova alenka.erzen@pf.uni-lj.si).

Pravno mnenje o 2. odstavku 10. člena Zakona o denacionalizaciji

PRAVNO MNENJE O USTAVNOSKLADNI RAZLAGI DRUGEGA ODSTAVKA 10.
ČLENA ZAKONA O DENACIONALIZACIJI

Dokument: PMoustavnoskladnirazlagiZDenKončno.pdf

Dnevi javnega prava 2017

Letošnji Dnevi javnega prava 2017 bodo osvetlili področja prava in managementa v javnem sektorju, organizirali pa jih bomo 6. junija na Pravni fakulteti v Ljubljani. V ospredju bodo predvsem Zakon o splošnem upravnem postopku, ustavna pravica do vode in njen vpliv na zakonodajo ter vprašanje uresničevanja urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom. Že 23. zapored vabljeni v družbo strokovnjakov in kolegov, ki ponuja priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj ter dobrih praks! Več informacij je na voljo v priloženem programu in na http://www.planetgv.si/dnevi-javnega-prava.si

Kotizacija je 170 evrov + DDV, za študente I. in II. bolonjske stopnje pa le 30 evrov!

Vljudno vabljeni

Vabilo na gostujoče predavanje izr. prof. dr. Adriane di Stefano

 

Vljudno vabljeni na predavanji izr. prof. dr. Adriane di Stefano z  Univerze v Catanii, kjer bo poudarek na izzivih antidiskriminacije v evropskem kontekstu. Naj omenimo, da je prof. di Stefano ena od pobudnikov pravne klinike za begunce in tujce v Catanii, in se tudi sicer ukvarja z izbranimi vprašanji migracijskega in azilnega prava.

 

Naslova predavanj:

– Recent Developments on Domestic Violence at Strasbourg: Talpis v. Italy and Systemic Gender Discriminations

– Cultural Rights, Religious Freedoms, Anti-discrimination Law: Comparing European Approaches on Symbols’ Bans in the Public Sphere

Prvo predavanje bo v torek, 30. 5. 2017, ob 10.00; drugo pa v sredo, 31. 5. 2017, ob 12.00. Oba dogodka bosta v Senatni sobi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

 

Več informacij o dogodku in predavateljici si lahko preberite v priponki.

Posnetek okrogle mize: Tajni predpisi včeraj, danes in jutri

Na Pravni fakulteti v Ljubljani je na pobudo dr. Lovra Šturma in v sodelovanju z Inštitutom za ustavno ureditev in človekove pravice dne 18. 1. 2017 potekala okrogla miza na temo Tajni predpisi včeraj, danes in jutri, na kateri so sodelovali  profesorji dr. Lovro Šturm, dr. Rajko Pirnat, dr. Tone Jerovšek in dr. Ciril Ribičič. Okrogla miza je bila organizirana kot odziv na to, da v policiji obstajajo Navodila o izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov in prikritih metodah dela, ki pa jih le-ta noče javno objaviti.

Vljudno vabljeni k ogledu posnetka.

© TOPTV SLOVENIJA

Vabilo na okroglo mizo: Tajni predpisi včeraj, danes in jutri

 

V A B I L O

Na pobudo dr. Lovra Šturma in v sodelovanju z Inštitutom za ustavno ureditev in človekove pravice sklicujem okroglo mizo na temo

Tajni predpisi včeraj, danes in jutri

na kateri bodo sodelovali profesorji dr. Lovro Šturm, dr. Ivan Kristan, dr. Rajko Pirnat, dr. Tone Jerovšek in dr. Ciril Ribičič.

 

Okrogla miza bo na Pravni fakulteti v Ljubljani, Poljanski nasip 2, senatna soba (pritličje levo), v sredo, 18. januarja, ob 17. uri.

 

Prijazno vabljeni!

 

vabilo-pdf