Prof. dr. Ciril Ribičič, direktor Inštituta za ustavno pravo, je 8. oktobra 2015 v okviru 41. Dnevov slovenskih pravnikov s strani Zveze društev pravnikov Slovenije prejel priznanje za življenjsko delo, ki ga Zveza podeljuje za izredni in dolgotrajnejši prispevek k pravni znanosti, pravni kulturi, pravni teoriji ali pravni praksi. Prof. dr. Ribičič si je priznanje za življenjsko delo prislužil zaradi svojega ustvarjalnega prispevka k razvoju ustavnopravne znanosti in prava človekovih pravic, še zlasti na področju preučevanja pomena in vloge ustavnega sodstva, za svoje štirideset letno pedagoško in mentorsko delo in za uveljavljanje Društva za ustavno pravo Slovenije doma in v tujini.
Krajša obrazložitev priznanja
Prof. dr. Ribičič je redni profesor ustavnega prava, ki je svoje profesionalno življenje in delo posvetil razvoju ustavnopravne znanosti in prava človekovih pravic ter uveljavljanju Društa za ustavno pravo. Kot učitelj Pravne fakultete v Ljubljani je štiri desetletja predaval ustavno pravo, zadnjih petnajst let pa razvijal Evropsko pravo človekovih pravic. Je pisec številnih učbenikov, strokovnih knjig, znanstvenih člankov in razprav s področja položaja izvršilne oblasti, federalizma, volilnega sistema, parlamentarnega sistema, ustavnega sodstva in prava človekovih pravic. S kolegi v Katedri za ustavno pravo, katere soustanovitelj je bil leta 1981 in Društvu za ustavno pravo je sodeloval pri izdaji številnih zbornikov, učbenikov in strokovnih knjig. Kot posebej aktualni velja omeniti njegovi Evropsko pravo človekovih pravic (Pravna fakulteta, Ljubljana 2007) in Človekove pravice in ustavna demokracija (Študentska založba, Ljubljana 2010). Prevod slednje, ki je izšel v Beogradu (2012) uporabljajo kot učno gradivo na številnih pravnih fakultetah v Srbiji, Makedoniji, Črni gori in Bosni in Hercegovini. V knjigi Človekove pravice in ustavna demokracija utemeljuje pomen in vlogo ustavnega sodstva, razvija teorijo o pozitivnem aktivizmu ustavnih sodišč in njihovem poseganju na področje zakonodajalca (ustavno sodišče kot pozitivni zakonodajalec). To temo je poglobljeno dograjeval tudi v svojih prihodnjih publikacijah doma in v tujini. V zadnjih letih piše odmevne kolumne v Pravni praksi, ki so nedavno tudi izšle v knjigi Med pravom in pravičnostjo (GV Založba, Ljubljana 2015).
Je zavzet in med študenti priljubljen predavatelj in mentor (na vseh ravneh študija). Tuji študentje so ga v anonimni anketi opisali kot osebnost z iskrivim smislom za humor, ki jih inspirira s svojo odprtostjo, širokim znanjem in izkušnjami, ki jih nesebično deli s študenti. Desetkrat je organiziral vseslovensko tekmovanje študentov v predstavitvi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (Rubikon) in vodi študijske ekskurzije na to sodišče in Sodišče Evropske unije. Kot poslanec Državnega zbora je bil sopodpisnik sporazuma parlamentarnih strank in poslanskih skupin o plebiscitu, vodja skupine za državno ureditev v postopku pripravljanja in sprejemanja Ustave RS ter predsednik komisij za lokalno samoupravo in za poslovnik. Pozneje je večkrat sodeloval v strokovnih skupinah ustavne komisije ob spreminjaju Ustave. Kot dolgoletni predsednik Društva za ustavno pravo Slovenije in v zadnjem času kot direktor Inštituta za ustavno pravo, je organiziral številne okrogle mize o aktualnih ustavnopravnih dilemah. S strokovnim referati redno nastopa na Dnevih slovenskih pravnikov, Dnevih javnega prava, Dnevih evropskega prava, srečanjih Društva za ustavno pravo ter številnih mednarodnih posvetovanjih v organizaciji Mednarodnega združenja za ustavno pravo (IACL), evropske in svetovne konference ustavnih sodišč, Sveta Evrope in njegove Beneške komisije idr. Med letoma 2000 in 2009 je bil sodnik in zadnja tri leta tudi podpredsednik Ustavnega sodišča RS. Od leta 2012 je član Beneške komisije.
V letu 2015 se je upokojil, vendar s sodelavci pripravlja nov učbenik za predmet Evropsko pravo človekovih pravic, v katerem bo temeljni poudarek na sodbah ESČP zoper Slovenijo.