V založništvu Inštituta za ustavno pravo je leta 2017 izšla monografija Zakonodajna sled: sledljivost vplivov v postopku priprave in sprejemanja občinskih splošnih aktov, v kateri so izsledki samofinancirane raziskave, ki je potekala v okviru znanstveno-raziskovalne dejavnosti Inštituta.
Monografija o zakonodajni sledi na lokalni ravni vsebuje prikaz stanja (ne)preglednosti pri oblikovanju in sprejemanju občinskih predpisov ter daje nekatere predloge za izboljšanje sedanje prakse.
Dovolite nam, da vam v nadaljevanju predstavimo nekaj temeljih ugotovitev, ki smo jih prikazali v monografiji.
Za večjo kakovost občinskih predpisov je treba povečati preglednost pri njihovem sprejemanju, vključno z zakonodajno sledjo, in povečati udeležbo javnosti že pri pripravi predpisov. Zato Strategija razvoja lokalne samouprave v Sloveniji do leta 2020 nalaga občinam ločevanje postopka priprave predpisov od postopka njihovega sprejemanja ter poudarja, da je v postopku priprave predpisa treba izvesti javno predstavitev in splošno razpravo. Za ta cilj je pomembna tudi uveljavitev zakonodajne sledi. Ta naj bi vključevala seznam vseh udeležencev procesa pripravljanja predpisa iz strokovne in splošne javnosti, vključno s člani delovnih skupin za pripravo določenega predpisa ter navedbo lobistov, ki so želeli vplivati na vsebino predpisa. Omenjeni seznam bi zelo povečal transparentnost pravodajnega procesa in omogočil vpogled v njegovo interesno ozadje.
O pomenu vključevanja pri upravljanju javnih zadev na najvišji ravni govorijo temeljna načela in določbe Ustave Republike Slovenije ter najpomembnejši mednarodni pravni akti, kot je denimo v monografiji večkrat citirana Evropska listina lokalne samouprave (MELLS). V vsakem primeru vključevanje predpostavlja enake in poštene možnosti, tako glede formalnih zahtev po uresničevanju ustavne pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev kot pri zagotavljanju dejanskih pogojev za vključujoč javni prostor, v katerem ob zajamčeni svobodi govora in enakem dostopu do informacij javnega značaja poteka preudarna, deliberativna razprava o skupnem dobru in javnem interesu.
Pri vsem navedenem je očitno, da namen zakonodajne sledi daleč presega administrativno-tehnični okvir evidentiranja interesnih vplivov. Prav tako enostransko razumevanje, da je le še eno od orodij transparentnosti in preprečevanja korupcije. Oboje je sicer zajeto v funkciji zakonodajne sledi in vključevanja, vendar tako, da s celostnim, sistemskim in sistematičnim pristopom služi višjim ciljem kakovostnega in odgovornega upravljanja javnih zadev. Zato pa je ob sledljivosti in enakih možnostih za vključevanje poudarek na učinkovitem nadzoru in preverljivosti (kontrolabilnosti), da je na vseh ravneh upravljanja javnih zadev vnaprej zagotovljeno in tudi z etično infrastrukturo primerno podprto pravočasno prepoznavanje in obvladovanje vzrokov izključevanja (diskriminacije) ali zlorab vključevanja ter drugih odklonskih ravnanj, ki ogrožajo skupno dobro in javni interes.
Vabljeni, da si več o sami raziskavi in njenih ugotovitvah preberete v e-knjigi, ki je v prilogi.
Avtorji: dr. Albin Igličar, mag. Bećir Kečanović, dr. Ciril Ribičič
Urednik: Domen Končan
Leto izdaje: 2017
Založil in izdal: Inštitut za ustavno pravo, Ljubljana, zanj direktor dr. Ciril Ribičič
Cena: brezplačno