V nadaljevanju si lahko preberete intervju, ki je bil opravljen s Kreativno bazo.
https://kreativnabaza.si/Izpostavljeno/Ciril-Ribicic-intervju
Naš sogovornik je upokojeni redni profesor za ustavno pravo in zaslužni profesor; bil je poslanec in aktivni član ustavne komisije ob sprejemanju ustave in imel vodilno vlogo pri prenovi socialno demokratske stranke in odhodu iz Beograda, razvijanju predmeta Evropsko pravo človekovih pravic, pri organizaciji nacionalnega tekmovanja študentov Rubikon, predsednik Teniške zveze Slovenije, ustavni sodnik v prvem desetletju tega stoletja, znan po mnogih ločenih mnenjih, ki jih omenja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, avtor številnih knjig in člankov, urednik znanstvenih zbornikov, soustanovitelj revije Revus, koordinator Srebrne katedre in aktivni član Društva za ustavno pravo Slovenije, direktor Inštituta za ustavno pravo in ustanovitelj podkasta Glas ustave s sodelavci: dr. Domen Končan, dr. Petra Plesec, dr. Rok Dacar in Dean Zagorac. K temu, da imajo ugledni gosti spodbudno okolje za svoje nastope so mu pomagali Tomaž Vesel in sodelavci iz Medie24.
V podkastu Glas ustave gostite najuglednejše pravne strokovnjake, s katerimi obravnavate aktualna ustavnopravna vprašanja. Kaj vas je spodbudilo k ustvarjanju podkasta in kakšno »vrzel« v slovenskem medijskem prostoru zapolnjuje Inštitut za ustavno pravo s tem projektom?
V zadnjih desetih letih sem se posvetil pisanju pravnih mnenj, kar pomeni nadaljevanje delovanja, ki sem ga začel kot profesor in ustavni sodnik. V vsaki zadevi, ki jo obravnavam, pustim delček sebe. Zato sem začel razmišljati o drugačnem delovanju, ki bo imelo bolj trajno veljavo. Cilj podkasta Glas ustave (naslov je zasluga dr. Roka Dacarja s Pravne fakultete v Mariboru) je ustvariti galerijo uglednih ustavnih pravnikov in analizo temeljnih ustavnih dilem današnjega in jutrišnjega dne. Drugi razlog je prepričanje, da bo vse bolj pomembna zvestoba ustavi v svetu, v katerem mednarodno pravo izgublja svojo veljavo. V drugi epizodi našega podkasta je govoril dr. Danilo Türk, ki je doktoriral iz načela neintervence. To načelo avtoritarni vladarji današnjega sveta vsakodnevno kršijo in vse bolj promovirajo nasprotno načelo, načelo nasilne intervence proti vsem, ki niso poslušni. Vem, da bo v začetku podkast dragocen predvsem za pisce magistrskih nalog in doktorskih disertacij, sčasoma pa lahko začne pridobivati na pomenu tudi v širši javnosti. Cela ura pogovora v času, v katerem prevladujejo kratki iztrgani posnetki, zelo prepričljivo razkrije, kaj se skriva v sogovorniku, kako živi, za kaj se zavzema in kako uresničuje svoje sanje. Prvo leto podkasta je zamišljeno kot poizkusno, izdajamo ga 23. dan vsakega meseca, da bi lahko v decembru na dan ustavnosti ocenili ali in kaj izboljšati.
V času, ko ustavna vprašanja vse pogosteje stopajo v središče ostrih političnih razprav, vaš podkast ponuja prostor za umirjeno, strokovno in uravnoteženo razpravo. Zakaj je takšen prostor v današnji družbi še posebej pomemben?
Res se zavzemamo za takšno obravnavo, ker edina vodi do nujnih sprememb ustavne ureditve, ki zadevajo ustanavljanje pokrajin brez katerih bosta čez nekaj let v Sloveniji samo še dva svetova: razvita Ljubljana in zaostala periferija, uvedbo kombiniranega volilnega sistema, ki bi lahko omeji odtujeno oblast strankokracije in omejevanjem izvršilne oblasti, ki v Trumpovi eri ignorira načelo delitve oblasti. Na žalost se tudi v Evropi vse bolj pojavljajo majhni Trumpi, posnemovalci ameriškega predsednika po načinu političnega delovanja. Osebno menim, da ustavno prenovo zasluži tudi Evropska unija in da se je treba nemudoma vrniti k ideji evropske ustave, v kateri ne bo prostora za zlorabo odločanja s soglasjem, v katerem lahko ena sama država onemogoča ukrepanje EU. Tudi zaradi tega Evropa iz krize v krizo izgublja možnost enakopravnejšega sobivanja v trikotniku med Ameriko, Kitajsko in Rusijo.
Dr. Ribičič, razvoj slovenske ustave spremljate vse od njenih začetkov. Kaj vas po vseh izkušnjah, ki ste jih nabrali na Pravni fakulteti in Ustavnem sodišču, osebno še vedno tako močno žene k širjenju ustavne kulture prek novih medijev? Je podkast za vas pravzaprav nov način »poučevanja« v digitalni dobi?
Bolj gre za nekaj kar spominja na delo profesorja na seminarjih kot na predavanjih in izpitih. Pri tem namesto kombiniranja 90 sekundnih izjav razvijamo poglobljeno razpravo, v kateri vsakokratni gost zavzeto utemeljuje svoje kritične poglede. Že prve epizode kažejo, da gostje na našem podkastu ustvarjalno in s pogledom v prihodnost pristopajo k problemih, ki jih poznajo na podlagi preučevanja konkretnih sodnih sporov, zlasti pred ustavnimi in evropskimi sodišči. Sam sem bil vključen v priprave ustave kot poslanec opozicije, ki je vztrajala pri spoštovanju človekovih in manjšinskih pravic. Sledilo je desetletje delovanja na ustavnem sodišču in razvijanja novega predmeta o evropskem pravu človekovih pravic, kjer sem se zavzemal za razvojno in ustvarjalno razlago ustave in za pozitivni sodni aktivizem v korist človekovih pravic. V tem procesu sem dozoreval, da znam danes zastavljati prava vprašanja profesorjem ter ustavnim in evropskim sodnikom o prihodnjem razvoju ustavnosti na evropskih tleh.
V vaši bogati karieri ste bili vezani na stroge okvire sodne dvorane in univerzitetne predavalnice. Vam format podkasta omogoča, da o perečih ustavnopravnih vprašanjih spregovorite bolj osebno, celo bolj kritično in neposredno kot nekoč?
Da. Veliko upanja polagam v to, da bo sodobna oblika komuniciranja, ki jo ponuja podkast spodbujala sogovornike, da oblikujejo prepričljive odgovore. Že prve epizode so zbudile precej pozornosti in priznanja zaradi prepričljivega nastopa Franca Testena in dr. Danila Türka. Avtorji, ki jih vabimo za goste do konca leta obetajo veliko. Dr. Etelka Korpič Horvat se bo ukvarjala z uveljavljanjem socialne države; dr. Dragica Wedam Lukić bo kot prva predsednica Ustavnega sodišča govorila zlasti o prelomnih odločitvah glede izbrisanih in referenduma o gradnji džamije; dr. Peter Čeferin bo razkril svoje poglede na podlagi polstoletnega opravljanja odvetniškega poklica; dr. Lojzeta Udeta vabimo kot poznavalca prizadevanj za sožitje med večinskim prebivalstvom ter manjšinami in Romi; evropska sodnica dr. Vasilka Sancin bo lahko razgrnila svoje bogato znanje, pridobljeno v odboru OZN za varstvo človekovih pravic, dekan dr. Miro Cerar, ki se mu zahvaljujem za podporo podkastu, bo pričal o nastajanju ustave kot urednik debelih zvezkov stenogramov ustavne komisije; od dr. Alenke Šelih pričakujemo prikaz prizadevanj mednarodno priznane ljubljanske šole kazenskega prava, od dr. Saše Zagorca kot predstojnika ustavne katedre pa o tem, kako utripajo najpomembnejša mednarodna posvetovanja ustavnih pravnikov; povabili pa smo tudi zakonca dr. Spomenko Hribar in dr. Tineta Hribarja, ki se gotovo ne bosta obotavljala odgovoriti na vprašanja o svetosti življenja.
Če bi morali izpostaviti eno misel iz vaših dosedanjih epizod, ki bi jo moral slišati prav vsak študent prava, katera bi to bila in zakaj?
Čeprav smo še na začetku, lahko opozorim na misel nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Franca Testena, da tudi odločitve, pri katerih je sodeloval, niso bile vedno čisto zlato. Tej samokritični misli lahko dodamo, da je toliko bolj upravičeno kritično presojati aktualne odločitve, kadar niso na ravni, ki jo terja ustava od sodnikov, še posebej ustavnih in evropskih. Izkušnje so sicer dobrodošle, ne morejo pa nadomestiti zavzetega in odgovornega delovanja, če hočemo uspeti v vse bolj razgibani medijski krajini, posejanimi s podkasti, ki rastejo kot gobe po dežju.